Seminar OMR FNM

Vodja seminarja: Mateja Grašič
Predavanja potekajo ob sredah ob 15:00 v seminarski sobi P1 (Gosposvetska cesta 84, v 4. Nadstropju).

Bodoča predavanja

Minula predavanja

Automatic sequences: a survey

Predavatelj: prof. dr. Jean-Paul Allouche (Université Pierre et Marie Curie, Pariz, Francija)

Automatic sequences can be defined either from a purely
combinatorial point of view or from a theoretical computer science point of view.
Namely they can be defined either by means of the finiteness of a specific set of
their subsequences or as deterministic sequences generated by a specific kind of
algorithm (finite automata). Thanks to this double aspect, they can be found in or
applied to many fields: mathematics (number theory, real analysis, fractals…) or
theoretical computer science (combinatorics on words, morphism of the free
monoid…), but also physics (one dimensional Ising model, quasi-crystals…), and
even economics, games, and music.

Josip Plemelj in pravilni sedemkotnik

Predavatelj: prof. dr. Milan Hladnik


Povzetek: Plemljeva konstrukcija stranice pravilnega sedemkotnika spada med bolj elegantne in temelji na geometrijski rešitvi kubične enačbe oziroma tretjinjenju kota. Podobno metodo je tri sto let prej uporabil slavni François Viète, kar pa Plemelj najbrž ni poznal. Na predavanju si bomo ogledali matematično ozadje Plemljeve rešitve in dve ali tri novejše različice, ki sta jih prispevala zelo znana matematika 20. stoletja, Andrew M. Gleason in John H. Conway. Za primerjavo bomo predstavili še eno elegantno moderno konstrukcijo, ki pa namesto tretjinjenja kota uporablja metodo vstavljanja.

Hipopeda

Predavatelj: izr. prof. dr. Marko Razpet

Tokrat izjemoma v četrtek, ob 15.15.

Povzetek: Hipopeda je osmici podobna krivulja, ki so jo odkrili že v antiki, da bi pojasnili nekatere astronomske pojave. Poznamo Proklovo hipopedo, ki je ravninska krivulja in je v tesni zvezi z Boothovimi lemniskatami ter Perzejevimi krivuljami. Hipopeda na sferi pa je ime dobila po Evdoksu. Evdoksova hipopeda je presek sfere in valja, ki se sfere od znotraj dotika v točki. Poseben primer Evdoksove hipopede je Vivianijeva krivulja.

Accessibility