Naslov doktorske disertacije je Značilnosti učnega pogovora pri učenju matematike z apleti. Opravljena je bila pod mentorstvom izr. prof. dr. Alenke Lipovec in somentorstvom red. prof. dr. Milene Ivanuš Grmek, komisijo ob zagovoru pa sta poleg mentorice in somentorice sestavljala še red. prof. dr. Blaž Zmazek in red. prof. ddr. Janez Žerovnik.
V prvem delu disertacije so predstavljeni teoretični temelji za raziskovanje učnega pogovora in uporabe apletov pri pouku matematike, utemeljeni na znanstvenih objavah. Predstavljena so izhodišča za delo z elektronskimi učnimi gradivi v povezavi s teorijami učenja, izvirni pristop k opredelitvi komunikacije in interaktivnosti učnih gradnikov, temeljni pojmi elektronskih učnih medijev ter lastnosti in kategorizacije apletov. Prav tako so predstavljeni teorija in rezultati empiričnih raziskav učnega pogovora v povezavi z interaktivnimi aplikacijami pri pouku matematike ter značilnosti nenadnih uvidov (aha-efekt) pri reševanju matematičnih problemov.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, zasnovano kot študija primera z eksperimentalno metodo, kjer je bil izveden enofaktorski eksperiment z dvema modalitetama: učenje z uporabo interaktivnih in neinteraktivnih reprezentacij (apleti in slike). Raziskovan je bil vpliv uporabe apletov na učni pogovor pri skupinski obliki dela (delu v dvojicah) in metodi preiskovanja pri pouku matematike. Pri obravnavi primerov so bile opravljene tako kvantitativna kot kvalitativna analiza ter elementi analize diskurza. V opazovanih primerih je bila pri učenju z apleti pogostost pojavljanja interakcij v učnem pogovoru večja kot pri učenju brez apletov, na zunaj opazni nenadni uvidi rešitev problemov (aha-efekt) pa so se pojavili v veliki večini učnih pogovorov pri učenju matematike z apleti in v nobenem primeru učnega pogovora pri učenju matematike brez apletov. Pojav aha-efekta je bil vedno povezan s sočasnim upravljanjem apleta, pri čemer so učenci uporabljali aplet tudi kot mediator pri argumentaciji svojih trditev. Zaznane so bile tudi razlike med fanti in dekleti pri spontani uporabi apletov, pozitivna vloga apletov pri premiku vloge učitelja in učenca v procesu izgradnje znanja, prav tako pa so bili identificirani nekateri pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za učinkovito uporabo apletov pri pouku matematike.
V zadnjem delu so predstavljene implikacije spoznanj za učno prakso in nekateri možni raziskovalni izzivi, ki so se porodili v okviru izvedene raziskave.
To je triintrideseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.
