Naslov doktorske disertacije je Poučevanje matematičnega modeliranja na razredni stopnji izobraževanja (Teaching Mathematical Modelling in Primary Education). Opravljena je bila pod mentorstvom red. prof. dr. Alenke Lipovec, komisijo pa sta sestavljala še doc. dr. Jasmina Ferme, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, prof. dr. Amalija Žakelj, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta in izr. prof. dr. Dubravka Glasnović Gracin, Univerza v Zagrebu, Pedagoška fakulteta.

Doktorska disertacija obravnava teoretične in empirične vidike uvajanja matematičnega modeliranja v pouk matematike na razredni stopnji. Osrednji cilj raziskave je preučiti vlogo matematičnega modeliranja pri razvoju matematičnih kompetenc ter analizirati trenutno stanje znanja, stališč in pripravljenosti učiteljev v Sloveniji in na Hrvaškem za njegovo vključevanje v pouk. V dvofazni empirični raziskavi je najprej izvedena kvantitativna analiza učiteljskih kompetenc, nato pa še evalvacija posebej razvitega programa profesionalnega usposabljanja, ki vključuje teoretična in praktična izhodišča za uporabo modeliranja v učilnici. Rezultati kažejo na pomanjkljivo razumevanje koncepta modeliranja med učitelji ter na ovire, kot so pomanjkanje časa, virov in usposobljenosti, ob tem pa razkrivajo tudi razlike med slovenskimi in hrvaškimi učitelji. Evalvacija izobraževalnega programa potrjuje njegov pozitiven vpliv na učiteljske kompetence in motivacijo, pa tudi na zmožnost učencev za reševanje besedilnih nalog in matematično modeliranje. Disertacija poudarja pomen sistemske podpore, razvoja učnih gradiv in nadaljnjih raziskav za uspešno implementacijo modeliranja v zgodnje izobraževanje.

To je štiriinšestdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktoriral Jaka Hedžet.

Naslov doktorske disertacije je Razširjanje in ojačano pronicanje na produktih grafov (Spreading and Bootstrap Percolation in Graph Products). Opravljena je bila pod mentorstvom red. prof. dr. Boštjana Brešarja in somentorstvom red. prof. dr. Mikea A. Henninga iz Južne Afrike, komisijo pa so poleg mentorja sestavljali še doc. dr. Tanja Dravec, red. prof. dr. Sandi Klavžar in red. prof. dr. Janko Gravner.

Krovna tema doktorske disertacije je spreminjanje stanja vozlišč grafa po pravilu procesa, imenovanega $r$-sosedno ojačano pronicanje. Ta proces je proučevan na standardnih grafovskih produktih, to so kartezični, direktni in krepki. Kot prva so določena 3-ojačitvena števila za kartezične mreže dimenzij $3 \times m$ in $5 \times m$. V povezavi s krepkim produktom so karakterizirani tisti produkti, za katere $r$-ojačitveno število doseže trivialno spodnjo mejo $r$. Dodatno je raziskava pronicanja razširjena na neskončne grafe, imenovane krepke mreže. Pri proučevanju direktnega produkta so določene nekatere zgornje meje za $r$-ojačitveno število produkta dveh faktorjev in karaketrizirani tisti pari grafov, kjer je $r$-ojačitveno število enako redu enega izmed faktorjev. Določene so tudi natančne vrednosti za $r$-ojačitveno število direktnega produkta dveh poti poljubnih dolžin. Na podlagi podobnosti med procesom pronicanja in $k$-prisile je na novo vpeljan tudi pojem, imenovan razširjanje. V disertaciji je pokazano, da je problem razširjanja NP-težek, do sedaj znani rezultati iz procesov pronicanja in $k$-prisile na kartezičnih mrežah pa so posplošeni, zapolnjene so tudi nekatere vrzeli pri rezultatih o kartezičnih mrežah. Z vidika razširjanja so dodatno preučevani kubični grafi brez krempljev, kjer so določene bodisi natančne vrednosti, bodisi meje za vse variante razširjevalnega števila, in drevesa, kjer je predstavljen algoritem za iskanje najmanjše širitvene množice poljubnega drevesa.

To je triinšestdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktoriral Alen Vegi Kalamar.

Naslov doktorske disertacije je Štetje hamiltonskih ciklov v 2-tlakovanih grafih in gosta domena izzivov (Counting Hamiltonian cycles in 2-tiled graphs and dense challenge domain). Opravljena je bila pod mentorstvom izr. prof. dr. Draga Bokala in red. prof. dr. Markusa Chimanija, komisijo pa sta poleg mentorja sestavljala še doc. dr. Tanja Dravec, red. prof. dr. Sandi Klavžar in izr. prof. dr. John Baptist Gauci.

Doktorska disertacija obravnava štetje Hamiltonovih ciklov v 2-tlakovanih grafih, ki predstavljajo razširitev konstrukcije velikih 2-prekrižno-kritičnih grafov. V raziskavi so uvodoma predstavljeni temeljni pojmi, kot so tlakovci, 2-tlakovci, zlakovani grafi in 2-tlakovani grafi, nato pa je razvit okvir za karakterizacijo in štetje različnih vrst Hamiltonovih ciklov v teh strukturah. Predstavljeni so algoritmi za štetje posameznih vrst ciklov, ki so učinkoviti pod pogojem, da je množica uporabljenih 2-tlakovcev končna. Raziskava nadalje umešča velike 2-prekrižno-kritične grafe v širši kontekst 2-tlakovanih grafov ter uvaja metodo, ki temelji na abecedi, s katero določene vrste Hamiltonovih ciklov šteje z analizo vzorcev simbolov. Obseg raziskave se nato razširi še na prečkajoče cikle v bolj splošnih tlakovanih grafih.

Izkušnjo tega raziskovalnega dela se poskuša formalno zajeti s predlogom matematičnega okvira, namenjenega reševanju pogostega izziva v matematičnem izobraževanju: kako učinkovito izkoristiti omejen čas za motivacijo študentov za raziskovalno delo. V ta namen se uvaja teoretično strukturo, imenovano gosta domena izzivov, ter strukturiran odločitveni proces, ki temelji na Csikszentmihalyijevi teoriji toka, Duckworthinem pojmu vztrajnosti, Snowdenovem Cynefin okviru iz teorije odločanja ter modelu optimizacije časovne porabe po Bokal-Steinbacher. V nasprotju s tradicionalnimi raziskavami v izobraževanju, ki se osredotočajo predvsem na osnovno in srednje šolstvo, pristop spodbuja razvoj matematičnega mišljenja na raziskovalni ravni skozi optimalno psihološko izkušnjo. Formalizira se algoritem za razvoj goste domene izzivov, ki zagotavlja ravnovesje med zaznano stopnjo znanja in zahtevnostjo izzivov. Poleg tega se dokaže, da veliki 2-prekrižno-kritični grafi izpolnjujejo pogoje goste domene izzivov, s čimer se zagotovi trdna matematična podlaga predlagani metodologiji. Na koncu se skozi tri pilotske študije pokaže, da ta pristop ne le ohranja angažiranost študentov, temveč tudi vodi do raziskovalnih rezultatov, primernih za objavo.

To je dvainšestdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Naslov doktorske disertacije je Togi kontinuumi in inverzne limite (Rigid continua and inverse limits). Opravljena je bila pod mentorstvom doc. dr. Matevžem Črepnjakom.

Doktorska disertacija obravnava inverzne limite ter posplošene inverzne limite, kjer so koordinatni prostori kontinuumi ali kompaktni metrični prostori z navzgor polzveznimi veznimi funkcijami. Osrednji vprašanji disertacije sta, pod katerimi pogoji je inverzna limita inverznega zaporedja kontinuumov homeomorfna osnovnemu kontinuumu ter kakšne lastnosti morata imeti dve inverzni zaporedji, za kateri lahko trdimo, da sta pripadajoči posplošeni inverzni limiti homeomorfni. Predstavljeni so osnovni pojmi in različne vrste kontinuumov, vključno s Cookovimi kontinuumi, zvezdami, potmi, cikli kontinuumov in enostavno pahljačo Cookovih kontinuumov. Nato so podani izreki o togosti in inverznih limitah prej omenjenih kontinuumov. Podani so izreki, ki nam zagotovijo homeomorfnost dveh posplošenih inverznih limit dreves oziroma kompaktnih metričnih prostorov.

To je enainšestdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktorirala Barbara Arcet.

Naslov doktorske disertacije je Integrabilnost, linearizabilnost in limitni cikli polinomskih sistemov navadnih diferencialnih enačb (Integrability, Linearizability and Limit Cycles of Polynomial Systems of Ordinary Differential Equations). Opravljena je bila pod mentorstvom red. prof. dr. Valerija Romanovksega, komisijo pa sta poleg mentorja sestavljala še doc. dr. Brigita Ferčec in izr. prof. dr. Renato Huzak.

Krovna tema doktorske disertacije je kvalitativna obravnava nekaterih družin navadnih diferencialnih enačb (NDE). Osrednja pozornost je namenjena ravninskim in tridimenzionalnim polinomskim sistemom ter preiskovanju pogojev, pri katerih se sistemi ponašajo s katero od naslovnih lastnosti: integrabilnostjo, linearizabilnostjo ali prisotnostjo limitnih ciklov. Dokazan je izrek, ki povezuje integrabilnost ter linearizabilnost sistemov NDE. Preučevani sta integrabilnost in linearizabilnost kvadratičnega tridimenzionalnega sistema z (1:-1:-1)-resonantno singularnostjo v izhodišču. Pri proučevanju linearizabilnosti je pozornost namenjena nekaterim Hamiltonskim sistemom s homogenimi in nehomogenimi nelinearnostmi stopnje kvečjemu sedem. Obravnavan je tudi problem centra in fokusa za nekatere reverzibilne kubične sisteme. Preiskovani so trije sistemi, ki so z ustrezno transformacijo prevedeni v eno izmed kanoničnih oblik ravninskega kubičnega sistema s singularnostjo tipa center ali fokus v izhodišču. Dokazano je, da so vsi pridobljeni sistemi Darbouxjevo integrabilni, raziskana pa je tudi orbitalna reverzibilnost teh sistemov.  Opisan je eden ključnih pojavov za nastanek limitnih ciklov, Hopfova bifurkacija. Predstavljene so metoda preiskovanja točk v neskončnosti, Poincaréjeva kompaktifikacija in tehnika analize okolice neenostavnih singularnih točk, usmerjeno napihovanje. Raziskane so možnosti za pojav limitnih ciklov v tridimenzionalnem biokemičnem modelu in opredeljena je fazna slika v prvem kvadrantu dvodimenzionalnega reakcijskega modela.

To je šestdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktorirala Daša Mesarič Štesl.

Naslov doktorske disertacije je Sodobne igre barvanj in sorodne igre na grafih (Contemporary coloring games and related games on graphs). Opravljena je bila pod mentorstvom red. prof. dr. Boštjana Brešarja in somentorstvom izr. prof. dr. Marka Jakovca, komisijo pa so poleg mentorja in somentorja sestavljali še red. prof. dr. Sandi Klavžar, red. prof. dr. Riste Škrekovski in doc. dr. Tanja Dravec.

Doktorska disertacija obravnava v zadnjih letih vpeljane variacije klasične igre barvanja in njim sorodne igre na grafih. Natančneje je raziskovana indicirana igra barvanja kartezičnih produktov grafov. Vpeljana in preučevana je posebna oblika klasične igre barvanja, imenovana neodvisnostna igra barvanja. Dokazano je, da neodvisnostno igralno kromatično število v razredu dreves ni omejeno. Dobljene štiri invariante neodvisnostne igre barvanja so primerjane med seboj in s klasičnim igralnim kromatičnim številom. Disertacija obravnava tudi neodvisno dominacijsko igro s preprečevanjem. Določeni sta neodvisni dominantni števili s preprečevanjem za poti in cikle, postavljene so meje za obe variaciji omenjene igre ter karakterizirani (povezani) grafi, ki dosežejo dobljeni meji. Predstavljena je tesna povezava med neodvisnima dominacijskima igrama s preprečevanjem in pakirno igro barvanja v grafih z diametrom 2. Dodatno so preučevani grafi, ki so kritični za klasično igro barvanja, za indicirano igro barvanja in za neodvisnostno igro barvanja.

To je devetinpetdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktoriral Gregor Rus.

Naslov doktorske disertacije je Nekaj metričnih lastnosti grafovskih produktov. Opravljena je bila pod mentorstvom red. prof. dr. Sandija Klavžarja, komisijo pa sta poleg mentorja sestavljajala še doc. dr. Janja Jerebic in izr. prof. dr. Primož Šparl.

V prvem delu doktorske disertacije je obravnavan problem iskanja množic vozlišč v splošni legi v grafu. Predstavljena je konstrukcija največje takšne množice v kartezičnem produktu poljubnega števila poti, konstrukcija zgornje meje v kartezičnem produktu ciklov in dokaz, da je ta meja najboljša možna. Problem iskanja množic vozlišč v splošni legi je preučevan tudi na Kneserjevih grafih in na korona produktu grafov.  V drugem delu disertacije je obravnavana l-razdaljna-uravnoteženost grafov, naravna posplošitev koncepta razdaljne-uravnoteženosti. Dokazan je pogoj, ki mu morata grafa zadostiti, da je l-razdaljno-uravnotežen leksikografski produkt grafov in korona produkt grafov, ter pogoj, da je l-razdaljno-uravnotežen kartezični produkt polnega in poljubnega povezanega grafa.

To je oseminpetdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktoriral Simon Brezovnik.

Naslov doktorske disertacije je Resonančni grafi nekaterih dvodelnih zunajravninskih grafov in posplošena metoda prerezov (Resonance graphs of some bipartite outerplanar graphs and the generalized cut method). Opravljena je bila pod mentorstvom doc. dr. Nika Tratnika in somentorstvom red. prof. dr. Petre Žigert Pleteršek, komisijo pa so sestavljali red. prof. dr. Sandi Klavžar, red. prof. dr. Aleksander Vesel in red. prof. dr. Riste Škrekovski.

Doktorska disertacija v prvem delu obravnava resonančne grafe katakondenziranih sodih obročnih sistemov (CERS-ov) in njihovo povezavo z marjetičnimi kockami. Zapisan je algoritem za binarno kodiranje popolnih prirejanj CERS-a, ki omogoča konstrukcijo njegovega resonančnega grafa. Nadalje so bili preučevani tisti CERS-i, ki imajo izomorfne resonančne grafe. Dobljeni rezultati so bili uporabljeni na fenilenih, raziskana je bila tudi njihova med njihovimi resonančnimi grafi ter resonančnimi grafi katakondenziranih benzenoidnih grafov. Podana je karakterizacija tistih CERS-ov, katerih resonančni grafi so marjetične kocke.

V drugem delu disertacije je razvita posplošena metoda prerezov, ki omogoča izračun različnih topoloških indeksov (natančneje Wienerjevega indeksa dvojno vozliščno-uteženega grafa, Schultzevega indeksa ter indeksov tipa Szeged). Zapisana je formula za izračun indeksov tipa Szeged za poljuben krepko uteženi graf. Nazadnje je podanih še nekaj zgledov uporabe izpeljane metode za različne molekularne grafe. Poleg naštetega je predstavljen nov model, ki obravnava odvisnost med vrelišči alkenov in alkadienov ter povezavno-uteženimi Wienerjevimi indeksi. Pri tem je bila izvedena nelinearna regresijska analiza.

To je sedeminpetdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktorirala mag. Maja Žulj.

Naslov doktorske disertacije je Integrabilnost in linearizabilnost persistentnih p : -q resonantnih polinomskih sistemov navadnih diferencialnih enačb. Opravljena je bila pod mentorstvom doc. dr. Brigite Ferčec in somentorstvom red. prof. dr.  Mateja Mencingerja, komisijo pa sta poleg mentorice in somentorja sestavljala še red. prof. dr. Valerij Romanovskij in izr. prof. dr. Renato Huzak.

Doktorska disertacija obravnava problem integrabilnosti ter linearizabilnosti p:-q resonantnih sistemov s kvadratnimi nelinearnostmi. Problem integrabilnosti je pomemben za razumevanje teorije diferencialnih enačb in za uporabo le-teh pri študiju dinamičnih procesov. Naloga vsebuje posplošitev pojma p:-q resonantnega središča na persistentno p:-q resonantno središče. Izračunani so vsi pogoji za nastop persistentnih središč za pet družin p:-q resonantnih sistemov in pogoji za nastop linearizabilnega središča za družino 2:-3 resonantnih sistemov. Definiran je problem linearizabilnega (šibko) persistentnega p:-q resonantnega središča in obravnavana povezava med p:-q resonantnimi sistemi in njim pripadajočimi persistentnimi sistemi. Povezava je ponazorjena na 1:-2 in 2:-3 resonantnih kvadratnih sistemih, za katere so izračunani vsi pogoji za nastop linearizabilnih persistentnih središč.

To je šestinpetdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktorirala Jasmina Ferme.

Naslov doktorske disertacije je Pakirna barvanja nekaterih razredov grafov z rekurzivno strukturo (Packing Coloring of Some Classes of Graphs with Recursive Structure). Opravljena je bila pod mentorstvom red. prof. dr. Boštjana Brešarja, komisijo pa so poleg mentorja sestavljali še red. prof. dr. Aleksander Vesel, red. prof. dr. Sandi Klavžar in izr. prof. dr. Borut Lužar.

Doktorska naloga predstavi rešitve različnih problemov v zvezi s pakirnimi barvanji grafov. Omenjene probleme povezuje dejstvo, da pri njihovi obravnavi nastopajo grafi z rekurzivno strukturo. V prvem delu disertacije je predstavljena neskončna družina podkubičnih grafov z neomejenim pakirnim kromatičnim številom, s čimer je dopolnjena rešitev več let odprtega vprašanja glede omejenosti pakirnega kromatičnega števila v družini podkubičnih grafov. V drugem delu disertacije so določena pakirna kromatična števila (oziroma meje zanje) grafov tipa Sierpińskega, ki sodijo med najbolj znane razrede grafov z rekurzivno oziroma fraktalno strukturo. Zadnji del doktorske disertacije je namenjen obravnavi grafov, ki so kritični za pakirno kromatično število.

To je petinpetdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktorirala Dragana Božović.

Naslov doktorske disertacije je Nekatere s pakiranji povezave lastnosti grafov (Some graph properties related to packings). Opravljena je bila pod mentorstvom izr. prof. dr. Iztoka Peterina, komisijo pa sta poleg mentorja sestavljala še red. prof. dr. Boštjan Brešar in red. prof. dr. Martin Milanič.

Doktorska disertacija obravnava štiri različne teme povezane s pojmom pakiranja v grafu.
Predstavljene so nekatere lastnosti grafov, ki imajo enolično največje pakiranje, in tudi dve karakterizaciji dreves s to lastnostjo. Pakirno kromatično število je proučevano na leksikografskih produktih grafov. Določeni sta splošna spodnja in zgornja meja, predstavljena pa je tudi izboljšana zgornja meja za leksikografski produkt poti in poljubnega grafa. Učinkovita odprta dominacija je obravnavana na štirih standardnih produktih digrafov (kartezičnem, direktnem, krepkem in leksikografskem). V disertaciji je predstavljena tudi nova grafovska invarianta in sicer dimenzija incidenčnosti. Podana je formula za izračun dimezije incidenčnosti za poljuben graf. Dokazano je tudi, da je problem iskanja incidenčne dimenzije grafa v splošnem NP-poln.

To je štiriinpetdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktoriral Aleksander Kelenc.

Naslov doktorske disertacije je Distance-based invariants and measures in graphs (Na razdaljah osnovane invariante in mere v grafih). Opravljena je bila pod mentorstvom doc. dr. Andreja Taranenka in somentorstvom izr. prof. dr. Ismaela Gonzalez Yera, komisijo pa so poleg mentorja in somentorja sestavljali še red. prof. dr. Aleksander Vesel, izr. prof. dr. Maria Luz Puertas in red. prof. dr. Riste Škrekovski.

Doktorska disertacija obravnava pred kratkim vpeljano Hausdorffovo razdaljo med grafi in dve novi grafovski invarianti – povezavno metrično dimenzijo grafa in mešano metrično dimenzijo grafa.

Hausdorffova razdalja med grafi je relativno nova mera podobnosti grafov. V disertaciji je obravnavana Hausdorffova razdalja med nekaterimi družinami grafov, ki se pogosto pojavljajo v kemijski teoriji grafov. Poleg rezultatov za splošne grafe so izračunane formule za Hausdorffovo razdaljo med potmi in cikli. Predstavljen je algoritem, ki reši problem določitve Hausdorffove razdalje med dvema drevesoma v polinomskem času.

Povezavna metrična dimenzija je grafovska invarianta, ki se nanaša na razlikovanje povezav grafa. V disertaciji so proučevane njene matematične lastnosti. Skozi predstavitev rezultatov o obstoju grafov z vnaprej določeno povezavno metrično dimenzijo in standardno metrično dimenzijo je narejena primerjava med obema. V disertaciji je dokazano, da je izračun povezavne metrične dimenzije povezanih grafov NP-težek problem. Poleg tega so predstavljene še meje in natančne formule za povezavno metrično dimenzijo številnih družin grafov.

Mešana metrična dimenzija grafa je grafovska invarianta, ki je podobna povezavni metrični dimenziji. Nanaša se na razlikovanje elementov grafa (vozlišč in povezav). V disertaciji je obravnavana struktura mešanih metričnih generatorjev in podana karakterizacija grafov, za katere je mešana metrična dimenzija enaka naravnim spodnjim in zgornjim mejam. Podani so tudi rezultati za mešano metrično dimenzijo nekaterih družin grafov in predstavljena je zgornja meja glede na ožino grafa. Na koncu je dokazano, da je izračun mešane metrične dimenzije povezanih grafov v splošnem NP-težek problem.

To je triinpetdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktoriral Tim Kos.

Naslov doktorske disertacije je Contributions to the study of contemporary domination invariants of graphs (Prispevki k preučevanju sodobnih dominacijskih invariant grafov). Opravljena je bila pod mentorstvom red. prof. dr. Boštjana Brešarja in somentorstvom doc. dr. Tanje Gologranc, komisijo pa so poleg mentorja in somentorice sestavljala še red. prof. dr. Sandi Klavžar, izr. prof. dr. Csilla Bujtás in red. prof. dr. Douglas F. Rall.

Doktorska disertacija obravnava predvsem strukturne in algoritmične lastnosti sodobnih dominacijskih konceptov. Štiri Grundyjeve dominantne invariante so obravnavane na drevesih, dvodelnih razdaljno hereditarnih grafih, razcepljenih grafih, grafih intervalov, grafih Sierpinskega, Kneserjevih grafih in P4-urejenih grafih. Preučevani so tudi grafi z enakim celotnim dominantnim številom in celotnim Grundyjevim dominantnim številom. Konveksna dominacija in izometrična dominacija sta raziskovani na (šibkih) grafih dominantnega para. Celotno dominacijo je preučevana na kartezičnem produktu grafov, kjer se posvetimo predvsem grafom, za katere velja enakost v Hojevem izreku, ki pravi, da je celotno dominantno število kartezičnega produkta poljubnih dveh grafov brez izoliranih vozlišč večje ali enako polovici produkta njunih celotnih dominantnih števil.

To je dvainpetdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

V sredo, 24.1.2018 bo v amfiteatru predstavitev priložnostne znamke, ki jo je Pošta Slovenije na predlog naše fakultete izdala ob 100 letnici rojstva akademika Ivana Vidava.

Profesor Vidav je bil ključna osebnost slovenske matematike v drugi polovici 20. stoletja. read more…