Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktorirala  Irena Hrastnik Ladinek
Naslov doktorske disertacije je Hamiltonskost kartezičnega in direktnega grafovskega svežnja. Opravljena je bila pod mentorstvom prof. ddr. Janeza Žerovnika, komisijo ob zagovoru pa sta poleg mentorja sestavljala še prof. dr. Sandi Klavžar in prof. dr. Blaž Zmazek.
 
Disertacija Irene Hrastnik Ladinek sodi na področje teorije grafov, ki je v zadnjih desetletjih ena od najhitreje rastočih vej diskretne matematike, predvsem po zaslugi številnih aplikacij na področju računalništva, telekomunikacij, bioinformatike, diskretne optimizacije, in drugje. Disertacija vsebuje naslednje izvirne in mednarodni raziskovalni skupnosti zanimive rezultate s področja teorije grafov.
  • Opredelitev zadostnih pogojev za hamiltonskost v kartezičnem grafovskem svežnju Cn□αG, kjer je α avtomorfizem grafa G. Posplošitev teorije ciklične hamiltonskosti na ciklično svežnjevsko hamiltonskost.
  • Povezanost direktnega grafovskega svežnja CsαCt  za dani avtomorfizem cikla Ct. Dana je karakterizacija povezanih svežnjev glede na parnost baze in vlakna ter glede na tip avtomorfizma.
  • Dokazano je, da so vsi povezani direktni grafovski svežnji CsαCt  hamiltonski.

V zadnjem delu disertacije je obravnavana Hamiltonova dekompozicija direktnih grafovskih svežnjev. Pokazano je, da imajo vsi povezani direktni grafovski svežnji  Cs α Ct , določeni z zrcaljenji, Hamiltonovo dekompozicijo. V primeru cikličnih ℓ zasukov to ostaja zanimivo odprto vprašanje.

To je devetindvajseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.