Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktorirala Darja Antolin.
Naslov doktorske disertacije je Zgodnje matematične izkušnje matematikov in njihova starševska vpletenost v matematično izobraževanje njihovih otrok. Opravljena je bila pod mentorstvom izr. prof. dr. Alenke Lipovec, komisijo ob zagovoru pa so poleg mentorice sestavljali še red. prof. dr. Blaž Zmazek, red. prof. ddr. Janez Žerovnik, red. prof. dr. Mara Cotič in red. prof. dr. Branka Čagran.
V prvem delu doktorske disertacije je predstavljen pregled dosedanjih spoznanj o vplivu staršev na različne vidike matematičnega izobraževanja otrok, pomen zgodnjih matematičnih izkušenj staršev in povezanost teh matematičnih izkušenj z vključevanjem staršev v otrokovo matematično izobraževanje, izpostavljen pa je tudi vidik starševskega postavljanja podpore (ang. scaffolding) v okviru otrokovega razvoja na matematičnem področju.
V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, zasnovana kot študija primerov, ki s pomočjo narativne metodologije odpira nov pogled na vpletenost staršev v otrokovo matematično izobraževanje, in sicer z vidika staršev, ki so na matematičnem področju kompetentni in izkazujejo naklonjenost matematiki. Raziskava je zajela starše matematike iz dveh, s stališča politike spodbujanja sodelovanja staršev, precej različnih okolij: Slovenije in Kanade. Poleg proučevanja njihovih zgodnjih matematičnih izkušenj in starševske vpletenosti v matematično izobraževanje njihovih otrok, je bila raziskava usmerjena tudi v primerjavo starševsko vpletenost matematikov in staršev, ki niso matematiki ter v osvetlitev pogleda na starševsko vpletenost matematikov skozi izkušnje in doživljanje otroka, katerega oba starša sta matematika.
Raziskava je pokazala, da so bile predhodne matematične izkušnje staršev matematikov v glavnem pozitivne, in nakazala dejavnike, ki razlikujejo zgodnje izkušnje matematikov in staršev, ki niso matematiki. V raziskavi je bila starševska vpletenost v matematično izobraževanje otrok zaznana na dveh ravneh, in sicer kot vključevanje v otrokovo šolsko matematiko in vključevanje v aktivnosti, ki niso neposredno povezane z otrokovim poukom matematike. Glavna ugotovitev raziskave nakazuje zadržanost matematikov glede vključevanja v otrokovo šolsko matematiko, kar se odraža predvsem v njihovem redkem vključevanju v proces opravljanja domače naloge in v druge s šolsko matematiko povezane obveznosti otrok. V primerjavi z njimi je bilo pri starših, ki niso matematiki, zaslediti pogostejše vključujejo v otrokovo šolsko matematiko. Na področju vključevanja, ki ni neposredno povezano s šolsko matematiko, ugotovitve raziskave nakazujejo veliko prednost staršev matematikov. Raziskava je pokazala, da vključevanje matematikov kot staršev v matematično izobraževanje njihovih otrok ni omejeno z okvirji matematičnega kurikuluma, v njihovem vključevanju se kaže zavedanje pomena nudenja primerne opore pri izgradnji otrokovega znanja, in da preko neposrednih aktivnosti, kakor tudi posredno s samim načinom življenja prenašajo na svoje otroke zavedanje funkcionalnih, logičnih in estetskih vrednot matematike. Del raziskave, ki se je osredotočal na perspektivo otroka, je podkrepil ugotovitve o starševski vpletenosti matematikov v matematično izobraževanje njihovih otrok.
To je triinštirideseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.
