l

Vse novice

Vabilo na strokovni posvet: Mi je res mar za vse moje učence? (Ustvarimo vključujoč razred tudi za LGBTIQ+ učence in dijake)

V Društvu Legebitra organizirajo strokovni posvet Mi je res mar za vse moje učence? (Ustvarimo vključujoč razred tudi za LGBTIQ+ učence in dijake). Dogodek je primarno namenjen vsem pedagoškim delavcem predvsem osnovnih in srednjih šol (učiteljem, šolskim svetovalnim delavcem, ravnateljem in mladinskim delavcem), hkrati pa je vsebinsko zasnovan tako, da je izredno relevanten in koristen tudi za študente pedagoških smeri.

Posvet bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku. Kotizacije ni – udeležba je brezplačna. Program strokovnega posveta najdete v priponki.

Prijave na dogodek so obvezne, zbirajo pa jih najpozneje do 10. aprila 2026 oz. do zapolnitve mest. Prijava je mogoča na spodnji povezavi:
https://docs.google.com/forms/d/1Xts7vZXJB97sXLTtKVccKew1GBuwnkf-zz3EjOoI5cI/viewform?edit_requested=true

Zagovor magistrskega dela

Zagovor magistrskega dela z naslovom »Razdaljna igra policajev in roparjev«, ki ga je predložil Klemen Tašner, bo 8. 4. 2026 ob 10:00 v 0/80 pred komisijo:
red. prof. dr. Blaž Zmazek, predsednik,
doc. dr. Tanja Dravec, mentorica,
doc. dr. Andrej Taranenko, član.

Vabilo na podelitev Vidavove nagrade in Občni zbor DMFA Slovenije

Spoštovane članice in člani DMFA Slovenije. Ponovno vljudno vabljeni na redni Občni zbor DMFA Slovenije, ki bo v torek, 17. marca 2026 ob 17:00 v Vidavovi predavalnici (2.05) na Fakulteti za matematiko in fiziko, Jadranska ulica 21, Ljubljana. V primeru nesklepčnosti ob prvem sklicu se bo občni zbor pričel z zamikom ob 17:30, v vmesnem času pa bo svoje raziskovalno delo v kratkem poljudnem predavanju predstavil dr. Kenny Bešter Štorgel, prejemnik Vidavove nagrade za raziskovalce na začetku kariere.

Predlog dnevnega reda občnega zbora:

  1. Imenovanje delovnega predsedstva in potrditev dnevnega reda
  2. Poročila o delu društva v letu 2025*
  3. Finančno poročilo 2025 in finančni načrt 2026
  4. Podelitev društvenih priznanj
  5. Volitve organov DMFA Slovenije za mandatno obdobje od 1. 9. 2026 do 31. 8. 2028
  6. Pobude in predlogi članov
  7. Razno

Dr. Mojca Vilfan, predsednica DMFA Slovenije

Kvantni kaos – FizikUM 10. 3. 2026

Prof. dr. Marko Robnik, član Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelj in direktor CAMTP – Center za uporabno matematiko in teoretično fiziko Univerze v Mariboru.

Prof. dr. Marko Robnik, ustanovitelj in dolgoletni direktor Centra za uporabno matematiko in teoretično fiziko (CAMTP) Univerze v Mariboru, je teoretični fizik, ki je s svojim raziskovalnim ter organizacijskim in pedagoškim delom pustil neizbrisen pečat, tako v nacionalnem kot mednarodnem merilu. Močno je prispeval k prepoznavnosti slovenske teoretične fizike v svetu, njegov CAMTP pa se je uveljavil kot pomemben srednjeevropski center na področju kvantnega in klasičnega kaosa. Marko Robnik je eden od pionirjev teorije kvantnega kaosa. Njegove študije visoko vzbujenih kvantnih sistemov s kaotično klasično limito so bile ene prvih te vrste v svetovnem merilu in so vodile do utemeljitve teorije slučajnih matrik kot univerzalnega matematičnega modela kvantnega kaosa.

Vsebina predavanja

Predstavljeni bodo ključni pojavi, teoretični pristopi in rezultati v kvantnem kaosu v smislu uvoda v kvantni kaos za študente ter raziskovalce, ki jim področje še ni znano.

FizikUM: 10. 3. 2026, ob 12:15, v 0.46/2 na FNM UM.

Tretji vseslovenski Arnesov HackathON

Si študent_ka ene od slovenskih univerz in bi rad_a pokazal_a svoje znanje?

Potem si prava oseba, da se sam_a ali z ekipo prijaviš na tretjo izvedbo Arnesovega HackathONa, ki bo letos posvečen uporabi umetne inteligence in poteka v partnerstvu s Slovensko tovarno umetne inteligence – SLAIF.

Ne znaš programirati?

Ni problema! Sestavi ekipo, ki bo interdisciplinarna in imela tudi člane, ki sicer niso programerji, ampak imajo vsebinsko znanje (npr. farmacija, jezikoslovje ipd.). Prijavi se tukaj.

Nimaš ekipe?

Nič zato, prijavi se in dodeljen_a boš ekipi naključno glede na ostale posamezne prijave. Prijavi se tukaj.

Kakšne so teme letošnjih izzivov? Na kratko spodaj, več informacij pa na spletni strani HackathONa.

  • UI za znanost
  • UI za zdravje in biotehnologijo
  • UI za digitalno družbo in
  • UI za zeleni prehod.

Čas za prijavo imaš do petka, 6. marca, zato pohiti.

Lani je sodelovalo 28 ekip z več kot 110 študenti in študentkami in verjamemo, da bo prijav letos še več, zato ne oklevaj in se prijavi čimprej!

Prvi krog tekmovanja bo potekal 17. marca 2026 na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, drugi krog pa 15. aprila 2026 na Konferenci Slovenskega društva Informatika v Hotelu Bernardin v Portorožu. Krogi niso 24-urni, saj Arnesov HackathON omogoča reševanje izzivov ves čas med obema krogoma, s tem pa stremi k bolj dodelanim rešitvam ter uporabi superračunalnika in odprtih podatkov. Najinovativnejše rešitve čaka nagradni sklad v višini 10.000€.

HackathON 2026 poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije, dr. Nataše Pirc Musar in častnim pokroviteljstvom Slovenske komisije za UNESCO.

Glavne informacije so na voljo na spletni strani hackathon.si. Za vse dodatne informacije in vprašanja smo na voljo na hackathon@arnes.si.

Vabilo na seminar OMR

Na seminarju Oddelka za matematiko in računalništvo FNM UM bo v sredo 18. februarja 2026, s pričetkom ob 15. uri, izvedel predavanje Noah Marko Mesić iz Univerze v Zagrebu.

Noah Marko Mesić: Analysis of a group of Hindmarsh-Rose neurons with directional connections.

Predavanje bo potekalo v predavalnici P1 na Gosposvetski cesti 84, 4. Nadstropje.

Vljudno vabljeni!

Doktorat Mateje Sabo Junger

Naslov doktorske disertacije je Poučevanje matematičnega modeliranja na razredni stopnji izobraževanja (Teaching Mathematical Modelling in Primary Education). Opravljena je bila pod mentorstvom red. prof. dr. Alenke Lipovec, komisijo pa sta sestavljala še doc. dr. Jasmina Ferme, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, prof. dr. Amalija Žakelj, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta in izr. prof. dr. Dubravka Glasnović Gracin, Univerza v Zagrebu, Pedagoška fakulteta.

Doktorska disertacija obravnava teoretične in empirične vidike uvajanja matematičnega modeliranja v pouk matematike na razredni stopnji. Osrednji cilj raziskave je preučiti vlogo matematičnega modeliranja pri razvoju matematičnih kompetenc ter analizirati trenutno stanje znanja, stališč in pripravljenosti učiteljev v Sloveniji in na Hrvaškem za njegovo vključevanje v pouk. V dvofazni empirični raziskavi je najprej izvedena kvantitativna analiza učiteljskih kompetenc, nato pa še evalvacija posebej razvitega programa profesionalnega usposabljanja, ki vključuje teoretična in praktična izhodišča za uporabo modeliranja v učilnici. Rezultati kažejo na pomanjkljivo razumevanje koncepta modeliranja med učitelji ter na ovire, kot so pomanjkanje časa, virov in usposobljenosti, ob tem pa razkrivajo tudi razlike med slovenskimi in hrvaškimi učitelji. Evalvacija izobraževalnega programa potrjuje njegov pozitiven vpliv na učiteljske kompetence in motivacijo, pa tudi na zmožnost učencev za reševanje besedilnih nalog in matematično modeliranje. Disertacija poudarja pomen sistemske podpore, razvoja učnih gradiv in nadaljnjih raziskav za uspešno implementacijo modeliranja v zgodnje izobraževanje.

To je štiriinšestdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Doktorat Jakata Hedžeta

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktoriral Jaka Hedžet.

Naslov doktorske disertacije je Razširjanje in ojačano pronicanje na produktih grafov (Spreading and Bootstrap Percolation in Graph Products). Opravljena je bila pod mentorstvom red. prof. dr. Boštjana Brešarja in somentorstvom red. prof. dr. Mikea A. Henninga iz Južne Afrike, komisijo pa so poleg mentorja sestavljali še doc. dr. Tanja Dravec, red. prof. dr. Sandi Klavžar in red. prof. dr. Janko Gravner.

Krovna tema doktorske disertacije je spreminjanje stanja vozlišč grafa po pravilu procesa, imenovanega $r$-sosedno ojačano pronicanje. Ta proces je proučevan na standardnih grafovskih produktih, to so kartezični, direktni in krepki. Kot prva so določena 3-ojačitvena števila za kartezične mreže dimenzij $3 \times m$ in $5 \times m$. V povezavi s krepkim produktom so karakterizirani tisti produkti, za katere $r$-ojačitveno število doseže trivialno spodnjo mejo $r$. Dodatno je raziskava pronicanja razširjena na neskončne grafe, imenovane krepke mreže. Pri proučevanju direktnega produkta so določene nekatere zgornje meje za $r$-ojačitveno število produkta dveh faktorjev in karaketrizirani tisti pari grafov, kjer je $r$-ojačitveno število enako redu enega izmed faktorjev. Določene so tudi natančne vrednosti za $r$-ojačitveno število direktnega produkta dveh poti poljubnih dolžin. Na podlagi podobnosti med procesom pronicanja in $k$-prisile je na novo vpeljan tudi pojem, imenovan razširjanje. V disertaciji je pokazano, da je problem razširjanja NP-težek, do sedaj znani rezultati iz procesov pronicanja in $k$-prisile na kartezičnih mrežah pa so posplošeni, zapolnjene so tudi nekatere vrzeli pri rezultatih o kartezičnih mrežah. Z vidika razširjanja so dodatno preučevani kubični grafi brez krempljev, kjer so določene bodisi natančne vrednosti, bodisi meje za vse variante razširjevalnega števila, in drevesa, kjer je predstavljen algoritem za iskanje najmanjše širitvene množice poljubnega drevesa.

To je triinšestdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Doktorat Alena Vegija Kalamarja

Na Oddelku za matematiko in računalništvo je doktoriral Alen Vegi Kalamar.

Naslov doktorske disertacije je Štetje hamiltonskih ciklov v 2-tlakovanih grafih in gosta domena izzivov (Counting Hamiltonian cycles in 2-tiled graphs and dense challenge domain). Opravljena je bila pod mentorstvom izr. prof. dr. Draga Bokala in red. prof. dr. Markusa Chimanija, komisijo pa sta poleg mentorja sestavljala še doc. dr. Tanja Dravec, red. prof. dr. Sandi Klavžar in izr. prof. dr. John Baptist Gauci.

Doktorska disertacija obravnava štetje Hamiltonovih ciklov v 2-tlakovanih grafih, ki predstavljajo razširitev konstrukcije velikih 2-prekrižno-kritičnih grafov. V raziskavi so uvodoma predstavljeni temeljni pojmi, kot so tlakovci, 2-tlakovci, zlakovani grafi in 2-tlakovani grafi, nato pa je razvit okvir za karakterizacijo in štetje različnih vrst Hamiltonovih ciklov v teh strukturah. Predstavljeni so algoritmi za štetje posameznih vrst ciklov, ki so učinkoviti pod pogojem, da je množica uporabljenih 2-tlakovcev končna. Raziskava nadalje umešča velike 2-prekrižno-kritične grafe v širši kontekst 2-tlakovanih grafov ter uvaja metodo, ki temelji na abecedi, s katero določene vrste Hamiltonovih ciklov šteje z analizo vzorcev simbolov. Obseg raziskave se nato razširi še na prečkajoče cikle v bolj splošnih tlakovanih grafih.

Izkušnjo tega raziskovalnega dela se poskuša formalno zajeti s predlogom matematičnega okvira, namenjenega reševanju pogostega izziva v matematičnem izobraževanju: kako učinkovito izkoristiti omejen čas za motivacijo študentov za raziskovalno delo. V ta namen se uvaja teoretično strukturo, imenovano gosta domena izzivov, ter strukturiran odločitveni proces, ki temelji na Csikszentmihalyijevi teoriji toka, Duckworthinem pojmu vztrajnosti, Snowdenovem Cynefin okviru iz teorije odločanja ter modelu optimizacije časovne porabe po Bokal-Steinbacher. V nasprotju s tradicionalnimi raziskavami v izobraževanju, ki se osredotočajo predvsem na osnovno in srednje šolstvo, pristop spodbuja razvoj matematičnega mišljenja na raziskovalni ravni skozi optimalno psihološko izkušnjo. Formalizira se algoritem za razvoj goste domene izzivov, ki zagotavlja ravnovesje med zaznano stopnjo znanja in zahtevnostjo izzivov. Poleg tega se dokaže, da veliki 2-prekrižno-kritični grafi izpolnjujejo pogoje goste domene izzivov, s čimer se zagotovi trdna matematična podlaga predlagani metodologiji. Na koncu se skozi tri pilotske študije pokaže, da ta pristop ne le ohranja angažiranost študentov, temveč tudi vodi do raziskovalnih rezultatov, primernih za objavo.

To je dvainšestdeseti doktorat na Oddelku za matematiko in računalništvo.

Zagovor magistrskega dela

Zagovor magistrskega dela z naslovom »Racionalna kanonična forma matrike«, ki ga je predložila Kaja Šimon, bo 14. 10. 2025 ob 14:00 v P1 pred komisijo:
red. prof. dr. Boštjan Brešar, predsednik,
izr. prof. dr. Dominik Benkovič, mentor,
izr. prof. dr. Marko Jakovac, član.

Zagovor magistrskega dela

Zagovor magistrskega dela z naslovom »Graf deliteljev niča komutativnega kolobarja«, ki ga je predložila Eva Petauer, bo 7. 10. 2025 ob 14:00 v P1 pred komisijo:
doc. dr. David Gajser, predsednik,
doc. dr. Mateja Grašič, mentorica,
doc. dr. Daniel Eremita, član.

Prosto delovno mesto – OŠ Drska Novo mesto

Na OŠ Drska Novo mesto iščejo študenta za poučevanje matematike za obdobje enega meseca predvidoma med 5. 11. in 5. 12. 2025.

Kandidat bi poučeval v 6. in 7. razredu v obsegu 8 pedagoških ur tedensko ter v 8. in 9. razredu 16 pedagoških ur. Po dogovoru je možna tudi vključitev dodatnega pouka (0,5 ure) ter dela z nadarjenimi učenci (1 ura), kar skupaj predstavlja 24 oziroma 25,5 pedagoških ur tedensko.

Predvsem je pomembno, če bi bil kandidat pripravljen si tako pridobiti pedagoške in strokovne izkušnje, da bi sprejel poučevanje v 8. in 9. razredu, poučevanje v 6. in 7. razredu bi pa v tem primeru prevzela naša učiteljica razrednega pouka.

Bi bilo pa najbolj optimalno in primerno, če bi poučeval vse ure oziroma nadomeščal učitelja v popolnosti v obsegu 24 ali 25,5 ur tedensko.

Študentu oziroma študentki, ki bi poučeval/a na naši šoli, poleg plačila nudimo tudi brezplačno malico.

Kontakt:
David Imperl, ravnatelj
e-pošta: david.imperl@os-drska.si
e-pošta: ravnatelj@os-drska.si
tel: 07 39 35 862

Prostovoljno nudenje učne pomoči dijakom

Dijaški dom Drava Maribor vabi študente matematike k prostovoljnemu nudenju učne pomoči našim dijakom. Dijaki obiskujejo različne srednješolske programe v Mariboru – gimnazijske, strokovno-tehniške in poklicne. Učna pomoč bi potekala v popoldanskem času, po predhodnem dogovoru. Prostovoljna pomoč predstavlja dragoceno izkušnjo na vaši poklicni poti. Ob koncu šolskega leta boste študentje prejeli potrdilo o opravljenih prostovoljnih urah.

Vsi zainteresirani študentje nas prosim kontaktirajte na:
e-naslov: monika.gajsler@dddrava.si
telefon: 02/234-81-59

Zagovor magistrskega dela

Zagovor magistrskega dela z naslovom »Hevristika za particijsko dimenzijo grafov«, ki ga je predložila Laura Denko, bo 18. 9. 2025 ob 9:30 v 0/80 pred komisijo:
izr. prof. dr. Dominik Benkovič, predsednik,
doc. dr. Andrej Taranenko, mentor,
red. prof. dr. Boštjan Brešar, član.

Zagovor magistrskega dela

Zagovor magistrskega dela z naslovom »Omejeni linearni operatorji na Hilbertovih prostorih«, ki ga je predložil Jimmy Zakeršnik, bo 19. 8. 2025 ob 10:00 v 0/46.2 pred komisijo:
doc. dr. Mateja Grašič, predsednica,
doc. dr. Daniel Eremita, mentor,
red. prof. dr. Blaž Zmazek, član.

Zagovor magistrskega dela

Zagovor magistrskega dela z naslovom »S funkcijami povezane definicije v učbenikih za gimnazije«, ki ga je predložila Blažka Berginc, bo 7. 8. 2025 ob 10:00 v 0/80 pred komisijo:
izr. prof. dr. Marko Jakovac, predsednik,
doc. dr. David Gajser, mentor,
doc. dr. Matevž Črepnjak, član.

Zagovor magistrskega dela

Zagovor magistrskega dela z naslovom »Primeri uporabe pregleda grafov v globino«, ki ga je predložila Maša Galun, bo 8. 7. 2025 ob 9:00 v 01/33 pred komisijo:
izr. prof. dr. Dominik Benkovič, predsednik,
doc. dr. Andrej Taranenko, mentor,
doc. dr. Tanja Dravec, članica.

Zagovor magistrskega dela

Zagovor magistrskega dela z naslovom »Najboljša aproksimacija v vektorskih prostorih s skalarnim produktom«, ki ga je predložil Žan Hozjan, bo 24. 6. 2025 ob 12:00 v 0/80 pred komisijo:
doc. dr. Bojan Hvala, predsednik,
doc. dr. Daniel Eremita, mentor,
izr. prof. dr. Niko Tratnik, član.

Zagovor magistrske seminarske naloge

Zagovor magistrske seminarske naloge z naslovom »Ekstremalni problemi na grafih«, ki ga je predložila Maša Vizovišek, bo 8. 7. 2025 ob 10:00 v 01/33 pred komisijo:
dr. Matevž Črepnjak, predsednik,
dr. Tanja Dravec, mentorica,
dr. David Gajser, član.

Zagovor magistrskega dela

Zagovor magistrskega dela z naslovom »Odprto pakiranje povezav grafa«, ki ga je predložila Aleksandra Keše, bo 1. 7. 2025 ob 14:00 v 0/103 pred komisijo:
dr. Boštjan Brešar, predsednik,
dr. Tanja Dravec, mentorica,
dr. Bojan Hvala, član.

Zagovor magistrskega dela

Zagovor magistrskega dela z naslovom »Kockovni komplementi posplošenih Fibonaccijevih kock«, ki ga je predložil Andrej Zobovič, bo 17. 6. 2025 ob 14:00 v 01/33 pred komisijo:
dr. Daniel Eremita, predsednik,
dr. Aleksander Vesel, mentor,
dr. Valerij Romanovskij, član.

OBVESTILA O IZBIRNIH PREDMETIH ZA ŠTUDIJSKO LETO 2025/2026

Obvestilo o izbirnih predmetih za 3. letnik študijskega programa Matematika 1. stopnja,
Obvestilo o izbirnih predmetih za 1. in 2. letnik študijskega programa Matematika 2. stopnja,
Obvestilo o izbirnih predmetih za 2. letnik študijskega programa Izobraževalna matematika 2. stopnja (enopredmetna),
Obvestilo o izbirnih predmetih za 4. letnik študijskega programa Predmetni učitelj, smer Izobraževalna matematika,
Obvestilo o izbirnih predmetih za 5. letnik študijskega programa Predmetni učitelj, smer Izobraževalna matematika,
Obvestilo o izbirnih predmetih za 4. letnik študijskega programa Predmetni učitelj, smer Izobraževalno računalništvo,
Obvestilo o izbirnih predmetih za 5. letnik študijskega programa Predmetni učitelj, smer Izobraževalno računalništvo.

Uspeh študentov FNM na tekmovanju iz matematike

Na FNM je 20. 3. 2025 potekalo tekmovanje študentov v znanju matematike (matematični Kenguru), na katerem so bronasto priznanje osvojili Luka Černesl, Filip Vrecl, Maja Farazin in Ana Urbanč. Na državno tekmovanje, ki je potekalo 14. 5. 2025, sta se uvrstila Luka Černesl in Filip Vrecl. Študent 3. letnika matematike Luka Černesl je osvojil zlato priznanje. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo!

Zagovor magistrske seminarske naloge

Zagovor magistrske seminarske naloge z naslovom »Dejavnosti prepogibanja papirja pri poučevanju matematike«, ki ga je predložila Teja Luknjar, bo 28. 5. 2025 ob 8:00 v 1.10 pred komisijo:
dr. Alenka Lipovec, predsednica,
dr. Jasmina Ferme, mentorica,
dr. Barbara Arcet, članica.

Zagovor magistrske seminarske naloge

Zagovor magistrske seminarske naloge z naslovom »Računalniška analiza kockovnih komplementov posplošenih Fibonaccijevih kock«, ki ga je predložil Andrej Zobovič, bo 22. 5. 2025 ob 10:00 v P1 pred komisijo:
dr. Marjan Krašna, predsednik,
dr. Andrej Taranenko, mentor,
dr. Aleksander Vesel, član.
Accessibility